POGOVOR Z ŽUPANSKIM KANDIDATOM 24/04/2009

WALTER DEVETAK: „Ljudje morajo vedeti, kaj občina dela.“

Županski kandidat Walter Devetak (50 let) je gospodarstvenik, družbenopolitični delavec in skrben družinski oče. Pripada srednji generaciji, tisti ki je zrasla v duhu in ob spoštovanju vrednot narodnoosvobodilnega boja. S pogledom uprtim v prihodnost želi te iste vrednote posredovati bodočim generacijam in tako postaviti temelje za boljšo prihodnost, ki jo za našo skupnost vidi v preseganju starih in ne več aktualnih ideoloških delitev.
Podpirata te dve skupini, ki izhajata iz različnih svetovnih nazorov. Te to bremeni?
Ne, ker obe skupini, ki trdno stojita za mano, sta si že dolgo časa enotni v ugotovitvi, da številna vprašanja, s katerimi se ukvarjamo v krogu naše skupnosti, so enaka za vse, ne glede na politično barvo. Veliki posegi v prostor prizadenejo skupnost v celoti, boljše delovanje javnih služb, po čemer se danes najbolj kaže potreba in nanjo najpogosteje opozarjajo občani, je zadeva vseh in ne le nekaterih. Sožitje med različnimi skupnostmi v istem prostoru je prav tako zadeva vseh. Zato trdim, da osnovno vprašanje, ki si ga občani postavljajo ni več to, ali bomo šli politično levo ali desno, ampak kako priti vsi skupaj na bolje.
Priti na bolje. Je pa to sploh možno? Dobro vemo, da imajo predvsem majhne javne uprave nešteto problemov, čudežev pa ni mogoče delati.
Res stanje vseh javnih uprav ni rožnato, a to še ne pomeni, da je nemogoče stvari izboljšati. Kjer je volja, je tudi pot. „Če želiš doseči cilj se moraš boriti“ me je vedno učil tata in dodajal: „Če se ne bi borili, ne bi dosegli svobode“. Zato pravim, da če želimo nekaj doseči, se moramo v prvi vrsti sami angažirati, ne pa čakati, da bo kdo drug reševal naša vprašanja, ker jih enostavno ne bo. Preveč let smo zaman čakali, čas je, da si končno kdo zaviha rokave. Sam se zato dajem na razpolago, s sabo pa imam zelo motivirano in pripravljeno skupino.
Dobro, a kako konkretno do zastavljenega cilja?
Najprej se sami moramo rešiti občutka nemoči in se aktivno in samozavestno vključiti v dinamike krajevne politike in gospodarstva. Svoje načrte moramo učinkovito predstaviti v teh forumih in tam iskati potrebnih podpor.
Istočasno pa moramo ustvarjati pogoje za dialog med nami, dialog med ljudmi. Ideje in dobre rešitve se rojevajo tam, kjer se ljudje znajo poslušati. Mislim, da skupni program koalicije, ki me podpira, je živ dokaz, da je to možno. Kot tretje moramo izpostaviti učinkovite kanale za informiranje občanov, tudi ko gre za sprejemanje pomembnih upravnih aktov. Tega je bilo do sedaj bolj malo (glej elektrovod)! Župan mora vedeti, kaj ljudje želijo, ljudje pa morajo vedeti, kaj občina dela,. Brez tega stvari ne gredo nikamor. Na zadnje pa ne smemo pozabiti na vlogo občinske strukture in osebja, brez katerega bo vsak, tudi najboljši načrt, ostal neuresničen. V meji občinskih pristojnosti je treba končno ustvariti pogoje, da ovrednotimo naše osebje.
Finance so ključno vprašanje, če denarja ni, tudi najboljša ideja ostane neuresničena.
Izhajam iz gospodarstva. Tega se zelo dobro zavedam. Po pregledu občinskih računov sem opazil, da je mogoče tudi v poslovanju občine dolgoročno prihraniti precej denarja, obenem pa poiskati dodatne vire financiranja.
Iskreno ne razumem, zakaj do takih politik ni prišlo že v prejšnjem mandatu. Evropski skladi so zelo bogati. Na žalost smo mi od tega zelo malo dobili, nerazumljivo pa je dejstvo, da smo sploh zelo malo zaprosili, čeprav živimo dobesedno na meji.
Če bom izvoljen, bo moja uprava intenzivno izkoriščala možnosti financiranja iz evropskih skladov, ki ostajajo, kljub splošni krizi, še vedno zelo bogati. Sodelovati na razpisih za evroprojekte ni le izguba časa in potrata denarja; gre v prvi vrsti za investicijo, ki sicer lahko spodleti, lahko pa tudi uspe. Če pa ne sprejmemo logike preudarnih investicij, ne bo niti razvoja.
Govoril si splošno o varčevanju in financiranju. Imaš konkreten predlog?
Zelo konkreten. Z namestitvijo fotovoltaičnih naprav na javne zgradbe bomo v nekaj letih postali z gospodarskega vidika skoraj povsem neodvisni od elektrike. Ob zmerni investiciji in ohranitvi sedanjih olajšav bo občina prihranila več tisoč evrov letno, kolikor zdaj plačuje za tok. Ta denar bomo porabili na drugih področjih. Drugo področje varčevanja, ki zadeva predvsem davkoplačevalce, je omejevanje stroška za ravnanje z odpadki. Povišali bomo popust za domače kompostiranje in uvedli oblike rednega in stalnega nadzora pobranih količin odpadkov.
Kaj pa z občinskimi naložbami v infrastrukture ?
Dober gospodar, ki prevzame dediščino poskrbi najprej za dokončanje začetih del in načrtovanih ter financiranih posegov. Po tem načelu se bom tudi ravnal. Škoda bi bilo ne izkoristiti že razpoložljivega denarja. Dokončali bomo nogometno igrišče in uredili dostop do njega, čimprej bomo tudi začeli urbanizirati drugi del obrtniške cone, za katero se bomo v logiki gospodarnega upravljanja že hitro aktivirali v iskanju investitorjev, kar pa v trenutku globalne krize nedvomno ne bo enostavno.
A tudi tu, ponavljam, če si ne bomo pomagali sami, nam tudi drugi ne bodo.

Pogovarjala sta se Vlado Klemše in Peter Černic

.